Železo

Železo je kemični element z znakom Fe in atomskim številom 26. V normalnem stanju je navadna kovina. Železo in nikelj sta znana po tem, da sta zadnja elementa, ki nastaneta v zvezdni nukleosintezi, in sta zaradi tega najtežja elementa, ki za nastanek ne potrebujeta supernove. Železo in nikelj sta tako najpogostejši kovini v kovinskih meteoritih in v gostih kovinskih skorjah planetov, kot je Zemlja. Je pa sicer železo četrti najpogostejši element in najpogostejša težka kovina v zemeljski skorji. Rumeno, rdečo ali rjavo barvo dajejo prsti predvsem železovi oksidi.

Pomembnejše rudnine, iz katerih pridobivamo železo so magnetit, hematit, limonit, siderit in piritni ogorki. Postopek pridobivanja železa lahko poteka preko železove gobe (kar se ne uporablja več) ali pa preko taljenja in redukcije rude v plavžih.

Železova ruda je zelo poceni, njeno ceno v glavnem določajo le stroški prevoza. Cena železa je potemtakem odvisna od cene goriva in od stroškov drugih, za proizvodnjo potrebnih snovi. Da dobijo 1000 ton železa, potrebujejo okrog 2000 ton rude, 1000 ton koksa, 600 ton dodatkov, 4000 ton zraka in 30 000 ton tehnološke vode za hlajenje in izpiranje. Po drugi strani pa na vsako tono železa nastane 600 ton odpadkov, 125 ton prahu in 5900 ton plavžnih plinov.

Ker je železo za aluminijem najpogostejša kovina, ga je človek odkril precej hitro in pričel tudi z uporabo. Tako okoli leta 1000 pr.n.št. beležimo začetek železne dobe. Železo pa je še danes gonilna sila razvoja gospodarstva po celem svetu, saj ima kot kovina neprecenljive lastnosti.

Oglejte si diagrame nihanja cen za železo.