Svinec

Svinec je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Pb in atomsko število 82. Ta mehka, težka, strupena in kovna šibka kovina je modrikasto bele barve, ko je sveže narezana, vendar na zraku potemni v temno sivo barvo v kateri je najbolj znana. Svinec se uporablja v gradbeništvu, za akumulatorje vrste svinec-kislina, v kroglah in šibrah, je tudi del spajk, kositrne posode in taljivih zlitin. Sprva so sicer svinec uporabljali za barvila za loščenje keramike in za cevi vodovodne napeljave. V evropskih gradovih in katedralah so bile znatne količine svinca v okrasnem inventarju, strehah, ceveh in oknih. V bencinu se tetra-etilni in tetra-metilni svinec uporabljata kot dodatek za preprečevanje proti potrkavanju od 20. let prejšnjega stoletja. V EU je bil osvinčeni bencin prepovedan leta 1999 in ga ni moč več kupiti na črpalkah, vozila brez katalizatorjev pa morajo uporabljati posebne dodatke bencinu.

Svinec ima od vseh stabilnih elementov največje atomsko število. Svinec ima svetel sijaj in je raztezna, zelo mehka, izjemno prilagodljiva, modrikasto-bela kovina s slabo električno prevodnostjo. Ta prava kovina je izjemno odporna na korozijo, zaradi česar jo uporabljajo kot vsebnik za korozivne tekočine (npr. za žvepleno kislino). Svinec je moč ojačati z dodatkom male količine antimona ali drugih kovin.

Pri svincu je že dlje časa opaziti, da se zaloge vztrajno zmanjšujejo, cena pa je od leta 2003 dalje v strmem porastu. Sicer v ZDA pridelajo ogromno svinca z reciklažo, a to še vedno ne zadovoljuje potreb, ki jih narekujejo predvsem hitro razvijajoče se države.
Svinec je industrijska kovina, s katero se najbolj trguje na Londonskem Metal Exchangu (LME). Trgovanje na LMEju poteka v ameriških dolarjih na tono, pri čemer obsega en kontrakt 25 ton.

Oglejte si diagrame nihanja cen za svinec.