Kositer

Kositer je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sn in atomsko številko 50. Kositer je bil poznan že iz prazgodovine. V bronasti dobi (bron - zmes kositra in bakra) naj bi prišel iz Azije preko Egipta do Evrope. Bron je služil za izdelavo orožja, ščitov, okraskov. Ime elementa izvira iz latinskega imena stannum. Slovenci pa uporabljamo ime kositer, ki izvira iz grškega imena kassiteros.

Kositer je zelo redek, pomembnejša minerala sta kasiterit in stanin. Zanj so značilne tri alotropske modifikacije. Beli kositer (b-kositer) je obstojen pri sobni temperaturi, sivi kositer (a-kositer) za katerega je značilno da je obstojen pod temperaturo 13,2°C. Zelo krhek in lahko prehajajoč v prah pa je g-kositer, vendar to ime ni pravilno, ker te modifikacije ni ampak so zanjo značilne lastnosti le posledica sledov nečistoč.

Kositer zaradi korozijske odpornosti uporabljajo za površinsko zaščito železnih ter jeklenih predmetov in zaradi odpornosti pred šibkimi kislinami (npr. citronsko kislino) ga uporabljajo za zaščito pločevink (pločevinke za hrano in pijačo). Poznan je tako imenovani proces ˝plavajočega˝ stekla, ko se kositer uporablja pri proizvodnji stekla. Posebnost kositra je, da rekristalizira že pri sobni temperaturi.

Že od leta 2002 beležimo pri tej kovini rastoči trend na borzi, ko se je cena več kot podvojila. Kar dve tretjini vsega proizvedenega kositra na svetu proizvedeta Kitajska in Indonezija in s tem narekujeta tudi cene, ki naj bi zaradi večjega povpraševanja v prihodnosti še bolj rasle. S kositrom se trguje na Londonskem Metal Exchangu (LME). Trgovanje na LME-ju poteka v ameriških dolarjih na tono, pri čemer obsega en kontrakt 5 ton.

Oglejte si diagrame nihanja cen za kositer.