| Etanol Etanol (etilni alkohol) se uporablja kot gorivo že od nekdaj, vendar le kot pomožno ali zasilno gorivo. Gori mirno in popolno tudi brez posebno oblikovanega kurišča. V obdobju energetske krize v letih 1973-1986 se je pričela množična uporaba etanola kot goriva, ki ga je možno pridobiti iz obnovljivih virov energije, predvsem iz biomase. Etanol naj bi delno zamenjal bencin v prometu. V sodobnih bencinskih motorjih lahko uporabljamo mešanico do E10, to je do 10% etanola, primešanega bencinu, v prilagojenih motorjih pa tudi čisti etanol. Zmes etanola in bencina ima višjo oktansko številko, je pa etanol energijsko manj izdaten. Etanol je sicer bolj primeren tudi kot gorivo za gorivne celice, za neposredno pretvorbo kemijske energije v električno energijo. Zaenkrat se etanol pridobiva iz biomase s fermentacijo sladkorja. Energijska učinkovitost pridobivanja etanola iz sladkorja ali drugih nizkopolimernih ogljikovih hidratov (iz zrn žitaric ali koruze) je nizka. O pridobivanju iz koruze je potekala celo razprava, ali se pridobi več energije, kot jo je potrebno vložiti, ali ne. Učinek pa je zagotovo pozitiven, če uspemo pridobivati etanol iz celuloznih ostankov poljščin ali namensko gojenih hitrorastočih trav. V Braziliji so tako že proizvedli prilagojene motorje, ki lahko uporabljajo hidrirani etanol, torej zmes, ki je sestavljena iz 93% etanola in 7% vode. V letu 2004 je bilo na svetu proizvedeno okoli 42 milijard litrov etanola; Brazilija je proizvedla 16,4 milijarde. Sicer pa je etanol tudi alkohol, ki ga vsebujejo alkoholne pijače. Je brezbarvna snov. V večjih koncentracijah in količinah je strupen. Uživanje etanola pri ljudeh povzroči kratkotrajne, včasih ugodne psihofizične odzive in zasvojenost. V naravi ga predelujejo glive kvasovke iz sladkorja z alkoholnim vrenjem, pridobivamo pa ga tudi v petrokemiji, iz naftnih derivatov, zlasti z oksidacijo etilena. Oglejte si diagrame nihanja cen za etanol. | |