Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
 
 
NOVICE - ZANIMIVOSTI - DOGODKI
 
 
PLEMENITE KOVINE - novice, zanimivosti, dogodki
 
 
 
Zlato v Dravi in Muri?
 
 
(2008-10-16) - Vir: Večer
 
 
 

Ljubitelji plemenitih kovin in iskalci zlata v rekah vedo, da sta Drava in Mura zlatonosni reki, kljub temu pa se le redki podajajo v takšno avanturo. Luskice zlata se lahko zasvetijo na krožniku šele po zelo trdem delu in vztrajnem iskanju. Na 2. Slovenskem kongresu plemenitih kovin v Ljubljani smo izvedeli, da je bilo nekoč izpiranje zlata na obeh rekah dobičkonosno. Zanimiv je podatek, da je še pred drugo svetovno vojno izpiralo zlato več kot 200 izpiralcev in se s tem preživljalo, saj je imelo zlato dovolj visoko ceno. Danes zlato v obeh rekah izpirajo le še ljubitelji.

Pod mikroskopom smo tudi videli majhno luskico zlata, ki jo je naplavila voda. Postopek izpiranja zlata je predstavil dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. "Z malo sreče in vztrajnosti bo zlata luskica vaša, saj običajno v nekaj urah odkrijemo od 25 do 40 luskic zlata." Torej je vredno poizkusiti, saj čisto zlato ni le zelo lep, redek in dragocen material, pač pa je zaradi svojih izrednih lastnosti koristno tudi za zdravje.

Od kod zlato v Dravi in Muri? Primarna nahajališča zlata so sicer v avstrijskih Visokih Turah, od tam pa jih nato potoki in reke nosijo s seboj vse do nižin vzdolž Drave in Mure. Zlato v naplavinah obeh rek je v drobnih luskicah velikosti do enega milimetra, kar pomeni, da je potrebno za gram zlata tudi do 9000 luskic. Največje do sedaj najdeno zrno meri tri milimetre.

Iskalci zlata pred drugo svetovno vojno so poiskali pravo mesto na reki Dravi, potem pa so začeli delati. Najprej so s posebno lopato, imenovano "gledanka", preverili, ali je v pesku kaj zlata. Nato so postavili topolovo desko, na katero so polagali zlatonosen prod in ga zalivali z vodo, tako da so na hrapavi površini deske ostala težka in drobna zrna. Na izpiralni "dili" so ločili lažje minerale od težjih tako, da so se zrna zlata že dobro ločila od preostalih težkih mineralov. Nato so vse skupaj pomešali z živim srebrom. Zlato z njim tvori amalgam in na ta način so iz težke frakcije ločili zlato od drugih mineralov. Skozi platneno krpo so potisnili živo srebro z zlatom in tako se je odstranil višek živega srebra. Amalgam, ki je ostal, so dali na žerjavico, kjer je živo srebro izparelo, zlato pa ostalo.

Zlato je edina kovina rumene barve

Na kongresu smo izvedeli tudi nekaj o lastnostih zlata v primerjavi z drugimi kovinami. Zlato je kovina, ki jo v naravi najdemo v obliki minerala, in je edina rumene barve. Največkrat je samorodno ali pa se z drugimi kemičnimi prvinami spaja v minerale zlata. Trdno zemeljsko skorjo pretežno sestavlja 81 različnih kemičnih prvin in zlato je na 73. mestu. Zato ga uvrščamo med redke prvine. Zlato v obliki minerala je največkrat tako drobno, da ga vpršenega v kamnini s prostim očesom sploh ne zaznamo. Pogostejše je v drobnih zrnih v pesku zlatonosnih rek. Najredkejši in zato tudi najbolj cenjeni pa so kristali zlata, ki jih lahko občudujemo tudi s prostim očesom.

 

Avtor: Mirjana Ribič

 
       
 
 
 
 
Vse novice iz skupine plemenite kovine:
 
 
     
 
 
 
(2011-05-09) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-10-13) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-10-13) - Vir: Forbes
 
 
 
 
 
 
 
(2010-07-28) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-05-24) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-15) - Vir: Peter Slapšak; blog
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-12) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-12) - Vir: Finance
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-08) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-02-28) - Vir: Peter Slapšak; blog
 
 
 
 
 
 
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Kako se bo gibala cena nafte v letu 2009
med 60 - 80 USD
med 80 - 100 USD
med 100 - 120 USD
okrog 150 USD
nad 150 USD


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend