Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
Surovine - svetovni megatrend
 
KOMENTARJI - KOLUMNE
 
 
 
Alternativa rdečici na borzah
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 

ZLATO IN SREBRO – EDINSTVENA ALTERNATIVA RDEČICI NA BORZAH

Borze so glavna tema pogovorov ljudi v letošnjem letu. Kako tudi ne, saj smo bili v Sloveniji do zdaj večinoma navajeni samo vzponov, nasprotja – torej ohladitve tečajev, pa od nikoder. Borza nikoli ni enosmerna ulica navzgor, zato za vsako rastjo sledi padec, večji rasti pa logično, večji padec. Slovenska borza, pred leti izjemno podcenjen trg, je bila v letošnjem letu že žrtev ˝tresenja˝ svetovnih borznih indeksov, ki vedno bolj vztrajno reagirajo na vse vidnejše posledice ameriške hipotekarne krize. Kriza pa ni več samo hipotekarna, ampak se kaže tako rekoč vsepovsod, preko potrošnikov, ki vedno bolj in bolj čutijo dvig cen življenjskih potrebščin do bančnih izgub in izgub skladov, pa vse do padcev borznih indeksov ter razvrednotenja ameriških obveznic in ameriškega dolarja. Tudi Slovenija z vstopom v EU in prevzemom valute evro že dolgo ni več izjema in je v ta mednarodni finančni prostor dobro vpeta.

Kdor seje veter, bo žel vihar, pravi star pregovor. Ko so se ZDA leta 2001 po padcu dvojčkov, novi vojni proti terorizmu in poku delnic nove ekonomije izognile daljši in globlji recesiji, se je pod taktirko Alana Greenspana drastično znižala ključna obrestna mera, ki je pripomogla k množičnemu financiranju v trg nepremičnin. Ta trg je bil z leti glavni generator rasti ameriškega gospodarstva in je s poceni zadolževanjem z leti prerasel v novi balon, ki zaradi bega pred prejšnjo recesijo v ZDA, daje slutiti, da bi lahko padajoči trend trajal več let. Kajti nepremičninski balon v ZDA ni običajni borzni balon. Govorimo o balonu, ki je močno prepleten z denarnim sistemom, razmahom neomejenega kreditiranja in monetarno politiko najvišjih oblasti – preplet, ki mu v zgodovini še nismo bili priča. In če je FED pred temi dogodki toliko časa razglašal inflacijo kot državnega sovražnika številka ena, danes pa reže obrestne mere in razpihuje inflacijska pričakovanja kot slon v trgovini s porcelanom, mora biti nekaj v finančnem sistemu hudo narobe. Soros pravi, da bo kriza velika, ker se končuje obdobje ˝kreditne ekspanzije, bazirajoče na dolarju kot glavni valuti mednarodnih denarnih rezerv.˝

V takšnih časih so v zgodovini zatočišče praviloma predstavljale surovine, saj so bile edine sposobne ohraniti realno vrednost ob borznih zlomih, hiperinflacijah, recesijah, depresijah, stagflacijah in tudi v času vojnih razmer. In tudi danes so surovinske naložbe pravi pokazatelj negotovih ekonomskih in gospodarskih razmer. Posebej izstopa zlato, ki v teh nestabilnih časih presega vse mogoče rekorde. Čez letošnje novoletne praznike smo videli preboj cene zlata čez 850 dolarjev, ki jo v zgodovini beležimo kot najvišjo doseženo ceno za 31,1035 gramov (unča) zlata. Kmalu zatem, že pred sredino januarja, smo bili priče padcu nove meje, 900 dolarjev za unčo zlata. Danes se bližamo novi meji – 1.000 dolarjev. Zlato kot naložba je vlagatelju v letih od 2001 do leta 2007 v povprečju vsako leto prinesla 10,7 odstotkov donosnosti v evrih na letni ravni. V lanskem letu je bil donos kar 17,9 odstotkov, na grafu pa je razvidno, da je cena zlata poskočila ravno od avgusta dalje, ko je izbruhnila kriza na ameriškem trgu hipotekarnih posojil. V letošnjem letu, ko na večini naložb na kapitalskih trgih spremljamo rdeč predznak, pa se je zlato od prvega januarja pa do 7. marca podražilo za dobrih 16 odstotkov, kar dokazuje, da v kriznih časih veliko ljudi spreminja svojo naložbeno politiko in s povečanim povpraševanjem raste tudi cena plemenitih kovin. Če pa donos zlata v letošnjem letu primerjamo z vedno manj vrednim dolarjem, pa je zlato letos poraslo za 20 odstotkov, v enem samem letu pa za kar 56 odstotkov, kar samo potrjuje vedno večje razvrednotenje papirnatega denarja.

Pri tako visokih cenah zlata se hitro pojavi mnenje, da je zlato že predrago. A je v tem kaj malo resnice. Če bi primerjali najvišjo ceno zlata iz leta 1980, ko je zlato kotiralo na 850 dolarjih za 31,1035 gramov zlata (unča) in dodali zraven še inflacijo (po izračunih analitika nemške Commerzbank, Eugena Weinberga) bi morali v letu 2007 za isto količino zlata (pri preboju na ceno 850 dolarjev) plačati kar 2.384 ameriških dolarjev. Če pa bi upoštevali ne le statistične inflacije, marveč realno rast cen življenjskih potrebščin, pa bi se danes cena za 31,1035 gramov zlata morala gibati okrog 5.000 zelencev. Pa se ne, in to je krepak argument za prihodnjo rast, ki že danes žene navzgor cene vseh ostalih surovin – od nafte do koruze, pšenice in ostalih strateško pomembnih surovin. Ker jim vrednotenje v papirnati valuti ne pomaga, da ohranijo realno vrednost in ker preveliko povpraševanje ter selitev premoženja večjih investitorjev v ta sektor narekujeta vedno višje cene.

Tudi srebro je kovina, ki v teh kriznih časih vlagateljem predstavlja zelo donosno alternativo. Srebro je tako v lanskem letu vlagatelju prineslo 15 odstotkov donosa, samo v letošnjem letu (do 7. marca) pa že neverjetnih 36 odstotkov donosa. Donos potrjuje domneve, da je srebro izredno podcenjeno v primerjavi z zlatom in da za naložbo govori veliko dejavnikov – od povečanega povpraševanja v industrijskih panogah pa vse do zmanjševanja ponudbe rudnikov (srebra naj bi bilo po ocenah v zemlji še približno 250.000 ton) in že popolnoma izčrpanih nakopanih zalog srebra. Dostopnega srebra je iz dneva v dan manj, mnoge bo presenetil tudi podatek, da ga je manj kot zlata. Analitik Ted Butler je v letu 2006 predvideval, da je na svetu na voljo pet milijard unč zlata, srebra pa le eno milijardo. In če temu v bok postavimo, da so do sedaj v zgodovini nakopali kar 40 milijard unč srebra, lahko vidimo, kako nepogrešljiv je bil (in bo) v industriji, koliko se ga je že porabilo in kakšen potencial ima srebro ob trenutnih cenah na borzah danes. Kajti ravno zaradi sedanje borzne cene je srebro neprivlačno za reciklažo in nove geološke podvige po iskanju te surovine v zemeljski skorji. Zato bo zavoljo nenadomestljivosti v industrijskih panogah srebro moralo pridobiti na vrednosti. In to večkratno. Reinhard Deutsch, avtor knjižne uspešnice Zarota srebro, ki je prevedena tudi v slovenski jezik, pričakuje porast cene vse do nepredstavljivih 800 dolarjev ali več za le 31,1035 gramov srebra.

Vlagatelju mora biti sektor plemenitih kovin vedno predstavljen z namenom dolgoročnega investiranja in nikakor za kratkoročne špekulacije. Dolgoročna napoved surovinskih analitikov je rastoči trend, kratkoročno pa lahko cene utrpijo tudi večje korekcije. Z vidika provizije pri nakupu velja pri naložbenem zlatu (in ostalih plemenitih kovinah) pravilo, da večji kot je kos kovine pri nakupu, nižja je nakupna provizija. V osnovi pa se nakupna cena od borzne cene razlikuje za dobre 3 odstotke pri večjih palicah in nekaj več odstotkov pri palicah manjše teže. Pri srebru je provizija pri nakupu še malce višja in se giblje okrog 10 odstotkov, k tej ceni pa je potrebno prišteti še 20 odstotni davek na dodano vrednost (DDV), kar pomeni, da vlagatelj pri srebru na začetku izgubi kar 30 odstotkov. A kljub začetnim stroškom se Slovenci v zadnjem dobrem letu in pol zelo radi odločajo za investiranje v sektor plemenitih kovin, saj jim predstavlja izvrstno alternativo za ustrezno razpršitev premoženja – posebej radi po plemenitih kovinah posegajo tisti, ki so v ustvarjanju svojega premoženja na srednji-dolgi rok, tisti, ki hočejo ustrezno optimirati svoje obstoječe premoženje in pa tudi starejši ljudje, ki jim je ta način vlaganja zelo blizu, saj imajo naložbo v fizični posesti v domačem sefu ali v varovanem sefu na banki.

Pred investicijo v trg surovin in plemenitih kovin je vedno priporočljiv posvet s svetovalcem, ki mora stranki nedvoumno predstaviti priložnosti, stroške in predvsem rizike, ki so sestavni del naložb v plemenite kovine in surovine. Nasploh je za vsakega vlagatelja nujno, da preko svetovalca stranka dobiva vedno sveže informacije in konkretne nasvete za realizacijo bodočih finančnih ciljev tudi s pomočjo plemenitih kovin. Kajti sam verjamem, da so dobre in koristne informacije vedno dobrodošle. Še posebej, če pridejo ob pravem času. Posebej v takšnem času, kot ga trenutno preživljajo finančni trgi, pa je lahko dobra informacija skoraj dobesedno vredna suhega zlata.

●●

Zlato in srebro sta za razliko od mnogih ostalih naložbenih možnosti prosta kapitalskih dobičkov. Kot npr. pri delnicah ali točkah vzajemnih skladov plačamo davek od kapitalskih dobičkov v razliki med nakupno in prodajno ceno, sta zlato in srebro tega davka prosta. Plemenite kovine so davka na dobiček proste tudi drugje v tujini. Je pa pri nakupu srebra v Sloveniji potrebno plačati 20 odstotni davek na dodano vrednost, ki ga pri nakupu zlata ni.

●●

 

 

●●

Trg plemenitih kovin ima perspektivo tudi za prihodnost, saj smo na samem začetku rastočega surovinskega trenda, za katerega se napoveduje rast še za nadaljnjih 10 do 15 let. 31,1035 gramov zlata naj bi v dolgoročnem obdobju po napovedih dr. Marca Fabra doseglo ceno okrog 6.000 dolarjev, napovedi za srebro pa so še bolj optimistične – vse od 100 do celo 800 dolarjev za 31,1035 gramov. Vsekakor velja – večje kot bodo gospodarske in ekonomske napetosti ter negotovosti na kapitalskih trgih, večja kot bo poraba surovin in s tem povpraševanje po neobnovljivih virih, višja bo v prihodnosti tudi cena.

●●

 

Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec in svetovalec podjetja Elementum
premozenje@gmail.com

 

 

 
       
 
 
 
 
Vsi komentarji:
 
 
     
 
 
 
(2010-03-12) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2009-02-06) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-12-16) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-13) - Avtor: Marko Kocuvan
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-07-22) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-06-05) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-05-12) - Avtor: Pavel Rihtaršič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-28) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-09) - Avtor: Barbara S. Pavlič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-09) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-02-04) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
Surovine - svetovni megatrend
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Ocenite vrednost zlata v $ do konca leta 2009
pod 500$
500$ - 600$
600$ - 700$
700$ - 800$
800$ - 900$
900$ - 1000$
nad 1000$


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend