Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
Surovine - svetovni megatrend
 
KOMENTARJI - KOLUMNE
 
 
 
Bleščeča prihodnost
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 

Bleščeča prihodnost!

Avtor: Matjaž Jereb, neodvisni premoženjski svetovalec
matjaz.jereb@surovine.si

Skupina industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev, t.i. skupina G20, se je v začetku tega meseca sestala v Londonu z jasnim namenom, da bi sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva. Koliko so bili pri tem uspešni bo pokazal čas, zagotovo pa jim bosta največ težav povzročala astronomsko visoki finančni derivati (finančni instrumenti brez lastne vrednosti) in neskončne količine »toksičnega« dolga. Naj za boljšo predstavo o razsežnostih finančnih derivatov, katere je Warren Buffett označil kot finančno orožje za množično uničenje, navedem le podatek, da 25 največjih ameriških komercialnih bank »kontrolira« derivate v višini dobrih 200 bilijonov dolarjev (99,78%). Zaskrbljujoče je, da večino te vsote (191,5 bilijonov ameriških dolarjev) kontrolira le 5 največjih bank (JP Morgan Chase, Bank of America, Citibank, Goldman Sachs Bank, HSBC) in da je njihov kapital v povprečju skoraj pet krat manjši od njihove izpostavljenosti derivatom! Gre za vsote, ki jih ni moč poplačati z realnim denarjem!

Trenutno imamo deflacijo, ki je normalna stopnja v obdobju ekonomskega depresijskega cikla. Cene dobrin in storitev se v tem obdobju nižajo, ker se preprosto morajo. Če prodajalci namreč želijo privabiti kupce, so enostavno prisiljeni znižati cene svojih izdelkov. A kupci, kljub nižjim cenam, še vedno niso pripravljeni kupiti izdelkov ali storitev, ki jih trenutno nujno ne potrebujejo. Zato centralne banke, z namenom pomagati vzpodbuditi kreditiranje bank in trošenje potrošnikov, dajejo v obtok vedno nove količine denarja, ki pa nima nobene realne podlage. Ker pa so potrošniki zaradi strahu v fazi varčevanja, nove količine denarja v obtoku zelo verjetno ne bodo bistveno pospešile kreditiranja in trošenja, ki naj bi posledično dvignila tudi ekonomijo, ampak le inflacijo, ki bo še dodatno zavrla potrošnjo. Temeljna resnica ekonomije pa je pomanjkanje.

Da nikoli ne bo dovolj vsega, da bi lahko bili zadovoljni vsi je dejstvo.
Zato moramo imeti uspešne politike, ki vsakomur obljubijo vse in papirnati denar, ki je most med ekonomijo in politiko. Vendar pa je ta most danes tako majav, kot že dolgo ne in vse kaže, da bo potrebna temeljita prenova globalnega finančnega in gospodarskega sistema, saj vse glavne svetovne denarne valute v zadnjih osmih letih v povprečju na leto izgubijo več kot 10 odstotkov svoje kupne moči. Vedno bolj glasni so tudi pozivi k zamenjavi ameriškega dolarja kot vodilne svetovne valute. Svetovni monetarni sistem se zato mora in se bo spremenil. To bo ustrezalo vsem visoko zadolženim državam, ki bodo v procesu menjave denarnih valut z namernim razvrednotenjem svojih valut lahko večino svojega dolga učinkovito izničile. Proces namernega razvrednotenja denarne valute se je začel že desetletja nazaj, sadaj pa, ko vse pomembnejše države uničujejo svoje denarne valute v obupnem poskusu, da bi se izognile gospodarskemu polomu zaradi plačilne nesposobnosti bančnega sistema, prehaja v svojo zaključno fazo. Pri tej nevarni prilagoditvi denarne politike pa vlogo talca igrajo njihovi narodi. In kaj lahko storimo, da ne postanemo njihov talec tudi sami?

Preprosto se moramo osredotočiti na naložbe, ki nam bodo ohranile realno vrednost sedanjega premoženja tudi v prihodnje. Ena najboljših in najbolj likvidnih naložb v teh turbolentnih finančnih časih so zagotovo plemenite kovine, konkretno zlato in srebro! Ti dve kovini namreč predstavljata realen denar že več kot 2500 let zato ni bojazni, da ne bi svojega slovesa ohranjevalca vrednosti opravičili tudi tekom te globalne finančne krize. Na to računajo tako centralne banke razvitih držav, ki imajo v svojih državnih rezervah več kot 50 odstotkov zlata kot tudi države v razvoju, ki želijo in hitijo svoje zaloge zlata povečati na vsaj 10 odstotkov. Tudi arabske države, ki imajo dolgo tradicijo zaupanja v plemenite kovine so v ustanavljanju centralne banke s svojo enotno valuto, ki bo ustanovljena še letos in bo podprta z zlatom. Zakaj torej plemenitih kovin ne bi imeli tudi sami? Pravzaprav menim, da v trenutni negotovi finančni situaciji ni nadomestila za fizično lastništvo plemenite kovine in da vsak, ki danes ni lastnik plemenite kovine v fizični obliki s svojim premoženjem ravna zelo nepremišljeno in neodgovorno. Kako pomembno je imeti plemenito kovino v fizični obliki se danes nazorno kaže v Zimbabveju, kjer je zaradi hiperinflacije zlato postalo edino, povsod sprejemljivo plačilno sredstvo.

Hlebec kruha, pločevinko fižola in ostale življenjske dobrine tam lahko kupijo le z 0,1g zlata in si tako zagotovijo golo preživetje. Se vam zdi Zimbabve daleč? Vam je Jugoslavija v letih 1993 in 1994, ko je inflacija rasla s hitrostjo 2 odstotka na uro oziroma 62 odstotkov na dan morda kaj bližje? Inflacija je v tem obdobju dosegla rekordno višino 400 tisoč milijard odstotkov, kar je v praksi pomenilo, da je kilogram krompirja, ki je oktobra 1993 stal štiri dinarje, tri mesece kasneje stal osem bilijonov dinarjev! Mislite, da se to ne more ponoviti? Premislite še enkrat! Vse ekonomsko razvite države dandanes iz niča ustvarjajo  enormne količine denarja in ga namenjajo reševanju finančnih gigantov, za katere menijo, da jih ne smejo pustiti propasti. Da si boste lažje predstavljali o kakšni količini denarja je govora, pozorno preberite naslednji stavek. Samo za reševanje največje ameriške zavarovalnice American International Group (AIG), ki je v zadnjih treh mesecih lanskega leta v povprečju izgubljala 27 milijonov ameriških dolarjev na uro, so do sedaj že porabili več denarja kot je vrednost največje zaloge zlatih palic na svetu (8.133,5 ton), ki naj bi bile hranjene v znameniti ameriški vojaški bazi blizu Fort Knoxa v zvezni državi Kentucky!

Z naložbo v plemenito kovino torej zaščitite in optimirate del svojega finančnega premoženja. To pa še ni vse. Postanete tudi manj odvisni od finančnih inštitucij, kar v trenutnih razmerah nikakor ni zanemarljivo. Zagotovo se bodo pri večini, ki jih bo ta sestavek predramil iz trenutne naložbene depresije, pojavila številna vprašanja glede same naložbe. In prav je tako. Zato ponudnike plemenitih kovin izprašajte o vseh podrobnostih in šele ko boste prepričani, da v naložbi poznate vse rizike, prednosti in koristi se zanjo tudi odločite. Ne nasedajte zgodbicam, s katerimi vam obljubljajo nakup zlata pod borzno ceno, brez stroškov, itd. Zlato rudo je pod zemljo zelo težko najti. Težko jo je profitabilno izkopati, enako težko je to rudo zdrobiti, transportirati, staliti in uliti. Zakaj bi torej nekdo prodajal plemenito kovino pod borzno ceno? Čeprav so stroški, ki so dodani borzni ceni naložbenih palic pomemben del naložbe pa je veliko pomembnejši status kovnice. To je t.i. status dobre dobave (good delivery), ki je letno nadzorovan s strani London Bullion Market Association in s katerim kovnica investitorju garantira ustreznost navedene mase in čistosti svojih naložbenih palic. To je največja garancija investitorju, da bo svoje naložbene palice lahko kjerkoli na svetu zastavil ali prodal brez dodatnih težav in nepotrebnih, visokih stroškov testiranja čistosti. Seveda enako velja tudi pri srebrnih naložbenih palicah, ki pa se v Sloveniji, brez razloga nahajajo v senci zlatih naložbenih palic.

Razlogov je verjetno več, glavni pa je zagotovo ta, da se njegovega naložbenega potenciala zavedajo le redki prodajalci in še redkejši investitorji. Zato skupaj poglejmo nekaj »srebrnih« dejstev. Srebra je po analizi univerze Yale iz leta 2003 v zemlji veliko manj kot zlata. Trenutne zaloge srebra so na najnižjem nivoju v zadnjih 200 letih, povpraševanje po tej izjemni kovini pa že več let zapored presega ponudbo. Tudi zato, ker le 20 do 30 odstotkov novega srebra pridobijo iz rudnikov, ki kopljejo le srebro. V ostalih 70 odstotkov se srebrna ruda pojavi kot stranski produkt zlata, bakra, svinca, cinka in ostalih kovin. Poleg tega kar 95 odstotkov vsega izkopanega srebra, zaradi njegovih izrednih prevodnih in drugih fizičnih lastnosti, porabi industrija in to večino v majhnih količinah, ki niso zanimive za reciklažo. To pa pomeni, da večino tega srebra ne bo nikoli več na razpolago ne investitorjem in ne industriji. Brez njega bi se moderen način življenja korenito spremenil! In še na nekaj ne gre pozabiti. Srebro od nekdaj velja za »zlato malega človeka« in ta sloves bo obdržal tudi skozi to finančno krizo. Ko se bo obdobje deflacije prevesilo v (hiper)inflacijo, si bo večina ljudi za zaščito svojega premoženja veliko lažje privoščilo dobrih 31g srebra kot pa enako količino zlata. Temelji za rast vrednosti plemenitih kovin še nikoli v zgodovini niso bili boljši kot so danes zato bodo vsi ti dejavniki današnjo, nizko ceno plemenitih kovin kmalu postavili na nov, precej višji nivo! Vaše današnje odločitve določajo vašo prihodnost. Poskrbite, da bo bleščeča!

 
       
 
 
 
 
Vsi komentarji:
 
 
     
 
 
 
(2010-03-12) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2009-02-06) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-12-16) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-13) - Avtor: Marko Kocuvan
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-07-22) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-06-05) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-05-12) - Avtor: Pavel Rihtaršič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-28) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-09) - Avtor: Barbara S. Pavlič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-09) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-02-04) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
Surovine - svetovni megatrend
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Kako se bo gibala cena nafte v letu 2009
med 60 - 80 USD
med 80 - 100 USD
med 100 - 120 USD
okrog 150 USD
nad 150 USD


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend