Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
Surovine - svetovni megatrend
 
KOMENTARJI - KOLUMNE
 
 
 
Ko niti 700 MRD ne reši borznega kaosa
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 

Ko mednarodni denarni sklad (IMF) oceni, da naj bi se zaradi finančne krize izgubilo preko 1.800 milijard dolarjev, in preseže lanske napovedi, ki so ocenjevale krizo samo na 100 milijard, nas to spominja na veliko depresijo, ki se je zgodila leta 1929. Takrat so banke zahtevale kredite nazaj in tudi takrat, podobno kot danes, je večina ljudi na borzah špekulirala s krediti. Še več, ko Kongres sprejme pomoč države v višini 700 milijard dolarjev, si večina izmed nas sploh ne zna predstavljati, za kako velik znesek dejansko gre, kako obsežna je dejansko ta državna intervencija.

Da si bomo zares lažje predstavljali to pomoč v višini 700 milijard dolarjev, si poglejmo nekaj primerjav, ki so bile objavljene v dnevniku Finance. Ameriški BDP je leta 2007 znašal 13.761 milijard dolarjev; 12.000 milijard dolarjev je vreden trg nepremičninskih posojil v ZDA; 2.902 milijardi dolarjev znaša letošnji proračun ameriške vlade; 588 milijard dolarjev so trenutno odpisala podjetja zaradi hipotekarne krize. Vam te številke ne povedo dosti? Hja, s temi 700 milijardami ameriških zelencev bi država Slovenija lahko ˝živela˝ kar 47 let, brez da bi od vsakega državljana vzela 1 EUR davkoplačevalskega denarja. No, s to zadnjo primerjavo človek zares dobiš vsaj občutek, da gre v resnici za zelo veliko denarja, za zelo visoko finančno pomoč.

Dr. Egon Zakrajšek, slovenski strokovnjak v Ameriški centralni banki (FED), je še vedno mnenja, da trenutno preživljamo največji finančni šok po letu 1929. Skupina G8, kjer je 8 najrazvitejših držav sveta, je že letošnjega aprila z nadzorniki največjih svetovnih bank govorila o največji reformi finančnega sistema po letu 1929, v tem tednu pa so se celo pogovarjali, kako vzpostaviti nov in bolj učinkovit finančni sistem.

Če že tolikokrat omenjamo leto 1929 je vredno povedati, da se je takrat zgodila hudo velika depresija, kjer so se borzni indeksi potopili. Od leta 1914 do leta 1919 so namreč Zvezne rezerve (FED) povečale količino denarja v obtoku za 100 odstotkov, kar je povečalo posojila bankam in prebivalstvu. V letu 1920 pa so potem drastično zmanjšali količino denarja v obtoku, kar je povzročilo težave da so morale banke nujo zahtevati poplačilo dolgov, kar je privedlo do zloma sistema propada kar 5.400 bank. No, od leta 1921 pa do leta 1929 pa je FED vnovič povečal količino denarja v obtoku za 63 odstotkov, poleg tega pa se je na borzah pojavil ˝oče današnjih certifikatov˝, ko je lahko vlagatelj vložil le 10 odstotkov svojega kapitala, 90 odstotkov pa so posodile borzne hiše. S tem so ljudje pred borznim zlomom dobro služili, a je bil riziko v tem, da je bilo treba denar na zahtevo vrniti v samo 24 urah. In lastniku delnic ni preostalo drugega, kot pa da je moral za vrnitev 90 odstotkov kapitala, pridobljenega s posojilom, nujno prodati delnice. 24 oktobra leta 1929 so finančniki v New Yorku pričeli množično zahtevati posojila nazaj, vlagatelji so pričeli panično prodajati delnice, kar je sprožilo bankrot 16.000 bank. Temu obdobju je sledila tako imenovana velika depresija, ko je FED vnovič zmanjšal ponudbo denarja v obtoku in s tem prizadel celotno gospodarstvo.

Amerika je zdaj pred velikim izzivom, da bo verjetno morala podržaviti vse banke, kot je to že storila Anglija v primeru banke Northern Rock, itn. Celo Ben Bernanke, šef FED-a, ki je še pred letom dni trdil, da hipotekarna kriza ne bo imela posebnega vpliva, zdaj zagovarja svojo odločitev, da bi v primeru propada banke Bear Sterns ali Washington Mutual ali zavarovalnice AIG prišlo do vala bankrotov finančnih institucij. In če v javnost uhajajo takšne informacije, se je potrebno vprašati le eno: Kako velika in globoka je v resnici današnja finančna kriza?

In če je kriza tako globoka in je prizadela največje svetovne igralce na bančnem in investicijskem področju, se vam še vedno zdi, da je denar na banki pri takšni inflaciji in takšnih likvidnostnih težavah varen? Ali pravzaprav – kje je še sploh varen? Se vam ne zdi, da potrebujemo novo definicijo za besedo varen? Pa ne samo, da potrebujemo kakšno novo definicijo za besedi ˝varen˝ in ˝zaupanje˝, FED in ECB z denarnimi injekcijami danes povzročata nemalo skrbi za inflacijo jutri. Kajti, kdor je mnenja, da bodo takšne injekcije ostale povsem brez posledic, je ravno tako naiven kot tisti, ki meni, da se svetovna recesija ne bo dotaknila Slovenskega gospodarstva in našega borznega indeksa. Vedno večja količina novonatisnjenih bankovcev v obtoku (bodisi morebiti tudi samo elektronsko) pa na dolgi rok gotovo pomeni njihovo razvrednotenje oziroma inflacijo. V takšnih časih, časih krize in manjvrednosti papirnatega denarja pa sta v zgodovini vodilno vlogo odigrali obe plemeniti kovini, zlato in srebro. Naval fizičnih vlagateljev na ˝prave vrednote˝ je tako ceno za unčo zlata (31,10 gramov) v enem samem trgovalnem dnevu podražil za kar 80 ameriških dolarjev, kar je pomenilo skok iz 780 dolarjev na kar 860 dolarjev (glej graf na sliki). Napovedi za prihodnjo rast kovin (Citigroup in Erste Bank) so optimistične – v letu 2009 večina analitikov vidi unčo po ceni nekje okrog 1.200 USD.



Sam osebno menim, da ne ena ne druga skrajnost nikakor nista dobri. Menim, da večina vlagateljev vedno reagira na principu črednega nagona in dokazano vlagatelji izgubijo največ ravno takrat, ko reagirajo panično ali pod vplivom strahu. Ne rečem, da trenutne borzne in finančne razmere niso ugodna priložnost, da se z naložbeno politiko prilagodimo nastalim razmeram na borzi, a smatram, da nikakor ni dobro prodati vseh npr. delnic in za vse denar kupiti zlato. Tudi v kriznih časih namreč obstajajo priložnosti, kot je dejal g. Peter Groznik, in to so priložnosti za dolgoročnega investitorja. Kajti, vsak izmed nas najraje kupuje poceni – bodisi da so to dobrine ali pa naložbe. In trenutne borzne razprodaje (tako delnic kot točk vzajemnih skladov) so za redne mesečne investitorje sekira v med.

Več izzivov imajo tisti, ki bi trenutno želeli investirati enkratni znesek – za te pa samo nasvet: nekaj gotovo v plemenite kovine (za ohranjanje realne vrednosti premoženja), z ostalim pa še počakati na kakšno dobro nakupno priložnost. Če se v nakupu skriva največji potencial za dobiček, potem bodo določene naložbe kmalu izredno privlačne in podpovprečno vrednotene.

Vsekakor pa naj velja – zmagovalec krize bo tisti, ki ima dovolj časa in mirne živce. Za pregon borznih špekulantov pa je kriza prišla ob ravno pravem času.

Matjaž Štamulak, l.r.

matjaz.stamulak@surovine.si

 
       
 
 
 
 
Vsi komentarji:
 
 
     
 
 
 
(2010-03-12) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2009-02-06) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-12-16) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-13) - Avtor: Marko Kocuvan
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-07-22) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-06-05) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-05-12) - Avtor: Pavel Rihtaršič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-28) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-09) - Avtor: Barbara S. Pavlič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-09) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-02-04) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
Surovine - svetovni megatrend
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Kako se bo gibala cena nafte v letu 2009
med 60 - 80 USD
med 80 - 100 USD
med 100 - 120 USD
okrog 150 USD
nad 150 USD


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend