Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
 
 
NOVICE - ZANIMIVOSTI - DOGODKI
 
 
PLEMENITE KOVINE - novice, zanimivosti, dogodki
 
 
 
Povpraševanje po zlatu presega ponudbo
 
 
(2008-09-29) - Vir: Delo FT
 
 
 

Iz zlata izdelujejo nakit in različne druge predmete, poleg tega pa je ta žlahtna kovina že od prazgodovine glavno merilo vrednosti. Tradicionalna mera zlata v mednarodni trgovini je international troy ounce (mednarodna troy unča), ki je 31,1034768 grama. Morda so jo poimenovali po mestu Troyes v Franciji. To mero so uporabljali že pred najmanj tisoč leti, zagotovo pa v obdobju, preden je Vilijem Osvajalec z Normani leta 1066 zavzel Anglijo. Sredi avgusta je cena za unčo zlata po decembru lani prvič zdrsnila na manj kot 800 ameriških dolarjev, 11. septembra se je dodatno znižala na manj kot 750 dolarjev, 17. septembra se je povzpela na 860 dolarjev, 22. septembra pa celo na 890 dolarjev (skoraj 608 evrov).

Kljub zadnjemu skoku navzgor je imel tisti, ki je kupil zlato 17. marca letos, torej na dan, ko je bila unča vredna rekordnih 1034 dolarjev, po šestih mesecih precejšnjo izgubo. To velja tudi za vse tiste, ki so zlato marca kupili z evri: na vrhuncu je bilo treba za gram zlata plačati skoraj 21 evrov, sredi septembra pa malo manj kot 18 evrov.

Tako kot velja za preostale plemenite kovine in surovine nasploh, tudi zlato ni naložba, v katero bi se lahko z večino svojega premoženja spuščali navadni smrtniki. Celo bogatašem, ki po stari navadi določen odstotek svojega premoženja hranijo v zlatu (tradicionalno v zlatih palicah ali zlatnikih, v novejšem času pa tudi z deleži v investicijskih skladih, ki temeljijo na zlatu), navadno svetujejo, naj v zlato vložijo največ približno pet odstotkov, le redko nekoliko več, vsekakor pa ne veliko več.

V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se vlagatelji izogibali zlatu, ki je leta prinašalo le izgube. Ko je leta 1980 doseglo najvišjo ceno 850 dolarjev za unčo (kar približno ustreza zdajšnjim 2300 dolarjem), se mu je v dveh naslednjih desetletjih nenehno nominalno zniževala vrednost, tako da je bila leta 1999 unča vredna 250 dolarjev. Aprila 2001, ko se je začelo dolgoročnejše zviševanje cene zlata, je stala unča 255 dolarjev. Zdaj je ta kovina več kot trikrat dražja, a je še vedno skoraj trikrat manj vredna od prej omenjenega rekorda iz leta 1980, izraženega v realni vrednosti. 

Prodati ali kupiti?

Nekateri analitiki pravijo, da je čas rekorda čas za prodajo, ne za kupovanje. Eden od takšnih analitikov je William Gruver, nekdanji visoki funkcionar v mednarodni investicijski bančni hiši Goldman, Sachs & Co, ki je zdaj profesor na univerzi Bucknell v Pensilvaniji. Februarja letos, ko je bila unča zlata vredna malo več kot 900 dolarjev, je za časopis Pittsburgh Post-Gazzette izjavil, da bo v prihodnjih 18 mesecih zlato verjetno bliže 800 kot 1000 dolarjem. Do zdaj je imel Gruver prav.

Je pa ob tem mogoče slišati tudi argumentirane trditve uglednih investicijskih strokovnjakov o tem, da je zlato zanimivo za nakup tudi, kadar je njegova cena v evrih takšna, kot je letos, čeprav je skoraj dvakrat višja od tiste pred štirimi leti. Analitiki Erste Bank v dunajski centrali te bančne hiše pravijo, da je zlato dolgoročno vsekakor izredno zanimivo.

Dogajanja, ki smo jim bili priče sredi septembra s slabimi finančnimi novicami iz ZDA, ki so v hipu povzročile skok cene zlata, so še en dokaz, da je mešanica inflacije, šibkosti dolarja in splošne gospodarske ter politične negotovosti zelo dobra podlaga za zviševanje cene zlata. »Po našem mnenju je razmerje med priložnostmi in tveganji pri naložbah v zlato še vedno izredno pozitivno, zato srednjeročno in dolgoročno pričakujemo veliko višje cene,« so sredi tega leta povedali v Erste Bank.

Hkrati se je povečalo tudi tveganje, da se bo cena zlata znižala, so priznali bančniki. Tudi glede tega so imeli prav, vendar imajo investicijski bančniki za prvo oceno o dolgoročni privlačnosti zlata v rokah trdne argumente. Poleg stanja na finančnih trgih, ravni obresti, pričakovanj glede inflacije in vrednosti valut je namreč druga pomembna skupina parametrov, ki določajo cene zlata, stanje realnega gospodarstva, proizvodnja zlata in ponudba ter povpraševanje po zlatu za uporabne namene. Povpraševanje temelji predvsem na povpraševanju zlatarsko-draguljarske panoge pa tudi številnih drugih področij človeških dejavnosti, in to od avtomobilske industrije, energetike in elektronske industrije ter medicine.

Padec primarne proizvodnje

Ko gre za zlato kot surovino za izdelavo okrasnih predmetov, se povpraševanje povečuje, in to predvsem v azijskih in arabskih državah in tudi v Rusiji; torej tam kjer imajo visoko gospodarsko rast. Seveda, če bi se povpraševnje iz Indije nenadoma zmanjšalo ali če bi denimo odkrili veliko nahajališče zlata, bi to negativno vplivalo na njegovo ceno.

Zdaj je primarna ponudba zlata razmeroma skromna, tako da ne more zadovoljiti povpraševanja. Tega je za približno 3600 ton na leto, medtem ko je proizvodnja lani dosegla 2444 ton. Največje proizvajalke v letu 2007 so bile Kitajska (276 ton), Južnoafriška republika (272 ton), ZDA (255 ton), Avstralija (251 ton), Indonezija (približno 171 ton) in Peru (167 ton). Po zadnjih ocenah pridelajo v Rusiji malo več kot 150 ton zlata, v Kanadi 93 ton, na zadnjih dveh mestih seznama vodilnih proizvajalk zlata pa sta Papua Nova Gvineja in Gana.

Globalna proizvodnja primarnega zlata (nerecikliranega), ki se je v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja postopoma povečevala, se od začetka tega tisočletja zmanjšuje. Celotna lanska količina izkopanega zlata je najmanjša v zadnjih desetih letih. Kot so povedali dunajski bančniki, se je hkrati končalo tudi obdobje velikih prodaj zlata iz zlatih rezerv. V preteklih letih so številne državne banke iz svojih trezorjev prodajale na tone zlata, zdaj pa se bo ta del ponudbe občutno zmanjšal. Poleg tega so začele številne države povečevati svoje zlate rezerve.

Za zdaj tudi ne moremo pričakovati občutnejšega povečanja primarne ponudbe. Čeprav se zdi, da so naložbe v odkrivanje zlata zaradi zviševanja njegove cene donosnejše kot pred nekaj leti, se je treba zavedati, da so se hkrati precej povečale tudi cene opreme, energije in znanja, potencialna nahajališča pa so na teže dostopnih krajih. Zaradi vsega tega narašča cena na novo izkopanega zlata. Številna nahajališča niso donosna, če dobijo za unčo zlata manj kot 600 dolarjev.

Povezava z nafto

Zanimivo je tudi razmerje med cenama čistega zlata in surove nafte. Korelacija je pozitivna, kar pomeni, da draženje nafte vpliva tudi na zviševanje cene zlata. Nafta je bila 17. septembra letos za kar 50 dolarjev za sod cenejša kot na začetku julija, ko je dosegla rekord: Opecova cena je bila 4. julija 136,98 dolarja za sod, 16. septembra pa se je znižala na 86,69 dolarja za sod. 

To pomeni, da je bila cena unče zlata na začetku druge polovice septembra približno desetkrat večja (17. septembra je stala 860 dolarjev) od cene soda nafte. Letos je bilo nekaj časa to razmerje 7 : 1. Analitiki opozarjajo, da je bilo to razmerje tudi že 40 : 1 in da znaša večdesetletno povprečje približno 17,6 : 1. Če se bo torej cena nafte znižala na 50 dolarjev za sod, lahko, glede na zgodovinsko povprečje, pričakujemo, da bo cena zlata v tem primeru malo več kot 800 dolarjev za unčo.

Avtor: Milan Ilić

 
       
 
 
 
 
Vse novice iz skupine plemenite kovine:
 
 
     
 
 
 
(2011-05-09) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-10-13) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-10-13) - Vir: Forbes
 
 
 
 
 
 
 
(2010-07-28) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-05-24) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-15) - Vir: Peter Slapšak; blog
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-12) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-12) - Vir: Finance
 
 
 
 
 
 
 
(2010-03-08) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
(2010-02-28) - Vir: Peter Slapšak; blog
 
 
 
 
 
 
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Ocenite vrednost zlata v $ do konca leta 2009
pod 500$
500$ - 600$
600$ - 700$
700$ - 800$
800$ - 900$
900$ - 1000$
nad 1000$


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend