Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
 
 
NOVICE - ZANIMIVOSTI - DOGODKI
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE - novice, zanimivosti, dogodki
 
 
 
Trije jeklarji, tri zgodbe...
 
 
( 2009-01-12 ) - Vir: Finance
 
 
 

Trije jeklarji, tri zgodbe, najbolje jim gre za zdaj v Metalu Ravne

Andreja Rednak

vsi članki avtorja

Mateja Bertoncelj

vsi članki avtorja

 

Jeklarji se investicijam še ne odpovedujejo, a pričakujejo manjšo proizvodnjo

Tri jeklarne, jeseniški Acroni in ravenski Metal (oba sta del skupine SIJ ) ter Štore Steel , smo vprašali, kakšne so razmere glede naročil, poslovanja in zaposlenosti ter kakšna so pričakovanja in napovedi za leto 2009.

Kaže, da so razmere v jeklarnah trenutno precej različne. Najmanj težav in dovolj naročil za 2,5-mesečno proizvodnjo ima Metal, nekaj slabše je v Acroniju, ki ima zagotovljeno januarsko, a manjšo proizvodnjo, delovna mesta pa v obeh družbah za zdaj niso ogrožena; najslabše je v Štorah, kjer januarja sploh ne bodo zagnali proizvodnje.

V Metalu še kar zadovoljni

Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, pravi, da je položaj trenutno "zmerno pomirjujoč, naročila so, nimamo likvidnostnih težav, financiranje je nemoteno; večjih bančnih posojil sicer niti ne potrebujemo". Povpraševanje je od oktobra lani manjše, vendar poslujejo normalno.

"Naročila za januar in februar imamo pod streho, deloma tudi že za marec, tako da v Metalu ni potrebe po skrajševanju delovnega časa. Pri številu zaposlenih večjih sprememb ne načrtujemo," pravi Gradišnik. Dodaja, da se upad povpraševanja bolj pozna pri dopolnilnem, množičnem programu, medtem ko je pri specialnih izdelkih tega za zdaj manj za 10 do 15 odstotkov.

Z novimi programi iz investicij v valjarno, jeklarno in kovačnico nadomeščajo manjša naročila pri dopolnilnem programu. O tem, kakšni ukrepi države bi družbi pomagali, pravi, da gotovo večje olajšave za investicije ter razbremenitev plač glede prispevkov, "in seveda je tudi dobiček preveč obdavčen". Gradišnik še poudarja, da je bilo leto 2008 kljub začetku težav v zadnjih treh mesecih "najboljše v zgodovini Metala". Za leto 2009 pa načrtujejo "za 12 odstotkov manjšo količinsko proizvodnjo, a tudi nižje stroške, tako da bomo delali z dobičkom".

Skrajšanje delovnega časa v Acroniju zadošča

V Acroniju pa imajo, kot pravi glavni direktor Slavko Kanalec, za januar trenutno za 19 tisoč ton naročil, v normalnih časih jih je za 24 tisoč ton, v najbolj konjunkturnih pa za 30 tisoč ton. Za zdaj ukrep skrajšanja delovnega časa na 36 ur na teden zadošča, druge ukrepe za optimizacijo proizvodnje in prodaje pa izvajajo že od jeseni.

"Zmanjševanje števila zaposlenih za zdaj ni potrebno. Čakamo še, da se na trg vrnejo kupci in v dveh tednih bo bolj jasno, kako bo z naročili za prihodnja dva meseca," pravi Kanalec. V največjih težavah so seveda kupci njihovih izdelkov iz avtomobilske industrije, so pa pozitivno presenečeni, da je denimo pri kupcih v elektroindustriji in mehanizaciji za gradbeništvo upad povpraševanja manjši od napovedi.

 

Ukrepi politike medli in počasni

Od države Kanalec ne pričakuje veliko, saj v panogi niso dovoljene kake pomoči, tako da so se jeklarji "že v preteklosti naučili preživeti sami; in tudi bomo". Ukrepe države ocenjuje kot medle in počasne, subvencij za krajši delovni čas še ni. Glede poslovanja lani je jasno, da "so zadnji trije meseci malo pokvarili sliko prodaje in dobička, a bo vendarle uspešno".

Lani so v Acroniju prodali za okoli 300 tisoč ton končnih izdelkov, za leto 2009 načrtujejo 260 tisoč ton. In cene? Surovinam, ki jih potrebujejo, niklju in jeklenim odpadkom, cene spet blago rastejo in temu bodo sledile tudi prodajne cene.

V Štorah prodali za januar naročeno elektriko

Marjan Mačkošek, glavni direktor Štore Steel, pa pravi, da so v teh slabih razmerah izbrali najboljšo med slabimi možnostmi: "Naročila, ki smo jih imeli za januar, smo izpolnili že v decembru. Verjetno januarja proizvodnje sploh ne bomo zagnali. Tako bomo kar najbolje znižali stroške, tepeta pa nas predvsem draga elektrika, to, ki smo jo imeli naročeno za januar, smo prodali naprej, ter visoka omrežnina. Če bi delali, bi imeli tudi težave zaradi plina, saj lahko naša proizvodnja teče le ob sočasni uporabi plina in elektrike."

Kako bo z naročili februarja, Mačkošek še ne ve, saj bodo kupci, torej avtomobilske tovarne, začele delati šele ta teden. Januar bodo v Štorah izkoristili za večja popravila in za pripravo na novo, 20 milijonov evrov vredno naložbo v valjarno. Opremo so že naročili in polovico naložbe so financirali že lani. Nova valjarna bo začela obratovati do konca leta, druge naložbe so ustavili. In kaj bo z delovnimi mesti? "Odpuščanja niso predvidena, tako da smo tudi nekaj zaposlenim za določen čas podaljšali pogodbe. Tudi likvidnost obvladujemo," še pravi Mačkošek.

●●

Prešern: Investicije v Acroniju se bodo začele aprila

V Slovenski industriji jekla (SIJ) z glavnima družbama Acronijem in Metalom konkretnih podatkov o poslovanju lani in načrtih za letos še ne razkrivajo. V 11 mesecih 2008 je skupina povečala prodajo tako po količini kot po vrednosti za pet odstotkov glede na primerljivo obdobje.

Vasilij Prešern, izvršni direktor SIJ za investicije in razvoj, je prepričan, da se SIJ obrestujejo strategija prilagajanja tržnim nišam, fleksibilnost pri izdelkih in trgih ter investiranje v nove programe z visoko dodano vrednostjo. Ob zaključku enega investicijskega cikla v vrednosti 110 milijonov evrov, zlasti intenziven je v Metalu, Prešern napoveduje: "Investicije v Acroniju se bodo začele aprila in maja; cilj je, da se čim bolj približamo zavezi, ki jo je dal ruski Koks ob nakupu dobre polovice SIJ o skupaj 250 milijonih evrov investicij v skupino do začetka 2010. Če se kriza ne bo poglobila, je to uresničljivo."

Prešern še opozarja, da je za financiranje investicij in proizvodnje pomembno, da se čim prej sprosti posojilni krč v bankah; vtis ima, da je v zadnjem času glede tega tako pri SID kot pri nekaterih bankah malo bolje.

●●

 

 

 

 

 

 

 
       
 
 
 
 
Vse novice iz skupine industrijske kovine:
 
 
     
 
 
 
( 2010-10-13 ) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-10-12 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-07-28 ) - Vir: Financial Express
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-05-24 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-15 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-14 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-02 ) - Vir: Finance
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-28 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: The Seattle Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Kako se bo gibala cena nafte v letu 2009
med 60 - 80 USD
med 80 - 100 USD
med 100 - 120 USD
okrog 150 USD
nad 150 USD


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend