Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
 
 
NOVICE - ZANIMIVOSTI - DOGODKI
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE - novice, zanimivosti, dogodki
 
 
 
Leto 2009 bo eno najtežjih nasploh
 
 
( 2008-12-22 ) - Vir: Delo FT
 
 
 

Leto 2009 bo eno najtežjih sploh

Dušan Bušen: Glede na trimesečni plačilni rok prave likvidnostne težave slovenskih avtomobilskih dobaviteljev pričakujemo konec februarja in na začetku marca

Gašper Boncelj, pon, 22.12.2008 08:57

   

Slovenska industrija avtomobilskih delov ni zanemarljiva gospodarska panoga, saj je z letnim prometom več kot 2,5 milijarde evrov pomemben del domačega gospodarstva. Z izbruhom gospodarske krize in hudim padcem prodaje avtomobilov so se tudi te slovenske družbe, ki veliko izvažajo, znašle pod precejšnjim pritiskom. O sedanjem stanju in prihodnjih obetih smo se še pred predstavitvijo vladnih ukrepov pogovarjali z direktorjem slovenskega avtomobilskega grozda Dušanom Bušnom.

Predstavniki avtomobilskih dobaviteljev ste se pred kratkim obrnili na vlado glede konkretne državne pomoči tej panogi, ki je zdaj videti najbolj ogrožena. Nam lahko o tem poveste kaj bolj natančnega? 

Na podlagi posveta podjetij avtomobilskega sektorja o krizi v avtomobilski industriji smo pripravili dokument o prihodnosti te slovenske veje gospodarstva, ki smo ga poslali na vlado. Posebej smo omenili tudi nekatere specifičnosti naše dejavnosti, saj se glavnina naših predlogov ne nanaša le na avtomobilsko industrijo, temveč velja tudi za druge veje industrije. Za avtomobilsko industrijo so specifični predvsem razvojni projekti, brez njihove realizacije slovenskih komponent in modulov v modelih vozil okoljskih standardov evro 5 in 6, ki prihajajo na trg v letih 2012 in 2015, ne bo. Predlagamo hitro ustanovitev sklada, kjer bi šlo za namensko financiranje razvojnih projektov, pri katerih, kot je na primer priprava različnih rešitev za manjše turbo motorje, imamo res kaj pokazati. Za nas je izjemno pomembno, da se ti razvojni projekti ne prekinejo. Pri tem so pomembne tudi davčne olajšave za naložbe v raziskovalno opremo in opremo za industrializacijo.

Kakšne težave imajo podjetja v vaši panogi z likvidnostjo?

Družbe iz naše panoge imajo kot vsi težave s tekočo likvidnostjo, poleg tega imajo dobaviteljska podjetja probleme zaradi zagotavljanja sredstev za razvojne projekte. Država bi morala dati jamstva, da bi si banke lahko sposodile denar in ga dale gospodarstvu. Skoraj vse avtomobilske tovarne so decembra delale le še prvi teden, to pomeni glede na prvotne načrte le 20-odstotno mesečno realizacijo. Glede na trimesečni plačilni rok prave likvidnostne težave pričakujemo konec februarja in na začetku marca. Potrebna je tudi večja prožnost delovnega časa, pri tem mislim na skrajšanje delovnega tedna, da bi se ohranila čim večja zaposlenost. Pri poglabljanju krize se namreč ponekod pričakuje skrajšanje delovnega tedna tudi na 32 ur. Razliko štirih ur bi država pokrila iz sredstev, ki so namenjena brezposelnim oziroma izobraževanju, delodajalec pa bi plačal vse prispevke za 36 ur dela. Država bi pri določilu razlike med 32- in 36-urnim tednom upoštevala kolektivno pogodbo v dejavnosti delodajalca. Naša podjetja se zavedajo, da so zaposleni zelo pomemben dejavnik za uspeh. V preteklosti so dobre in ključne kadre tudi težko pridobila in jih zdaj ne bi rada izgubila.

Koliko delovnih mest je kriza slovenski dobaviteljski industriji že odnesla?

 Neposredno je v tej panogi zaposlenih 24.000 ljudi, brez dela jih je po zelo približni oceni ostalo šest odstotkov. Posredno je na naša podjetja vezanih še veliko drugih družb z mnogokratnikom delovnih mest v drugih sektorjih industrije in podpornih dejavnostih.

Kako je z nadaljnjimi naročili?

Pozitivno je, da se bodo že v prvem trimesečju 2009 postopoma začela vračati. Po mojih informacijah, ki sem jih dobil iz nekaterih večjih slovenskih avtomobilskih dobaviteljev, bo januar že na ravni novembra, februar že blizu ravni oktobra, marec pa na septembrski ravni, takrat ko je še vse potekalo po prvotnih načrtih. Poudarjam pa, da je položaj od podjetja do podjetja različen. Nekatere družbe dobivajo povpraševanja za projekte, ki zahtevajo finančno trdnost. Nekateri projekti potekajo hitreje, drugi se upočasnjujejo. Tako je na primer pri General Motorsu (Oplu) naročil za astro malo, za novi model insignia pa zelo veliko. Mislimo, da bo leto 2009 vsekakor eno najtežjih let. Pravo oživitev pričakujemo šele v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Kako se razmere na posameznih trgih Evrope razlikujejo?

Tam kjer so vlade s finančnimi ukrepi podprle avtomobilsko industrijo, kot na primer v Franciji in Nemčiji, je stanje boljše kot v Italiji, Španiji ali Veliki Britaniji, kjer ukrepov še ni bilo. To bi moralo biti vodilo tudi za Slovenijo.

Kaj konkretno si torej želite od slovenske države?

Predvsem si želimo, da se v okviru velikega programa okrevanja evropske komisije pri nas podprejo ukrepi, ki so specifični za avtomobilsko industrijo. Za celotno EU bo na primer na voljo pet milijard evrov za subvencije okoljsko sprejemljivejših avtomobilov, milijarda za učinkovitejše proizvodne tehnologije, ugodna bodo posojila za mala podjetja, na voljo bodo ugodna posojila EIB za projekte, povezane z okoljsko sprejemljivejšimi avtomobili, itn. Mehanizmi črpanja teh sredstev še niso znani, vendar bomo morale večji del zagotoviti države članice. Podpora ukrepom v avtomobilski industriji bi bilo močno znamenje našim partnerjem v Franciji in Nemčiji, da je avtomobilska industrija za Slovenijo strateškega pomena. To je pomebno za morebitne nove projekte. Pri nas bi se moral oblikovati sklad, da bi se lahko nadaljevali razvojni projekti in z njimi povezane investicije. Navsezadnje, da bomo lahko ustrezen partner tudi novim Renaultovim naložbam, ki so za Revoz predvidene v letih 2012 in 2013.

Kakšen je vaš komentar na kritike, da avtomobilska industrija ni ravno ena bolj donosnih panog in da ni nujno, da bi morale države v krizah res tako močno stati za njo?

S tem se ne morem strinjati. Povprečna dodana vrednost v okviru slovenskega avtomobilskega grozda je za leto 2007 precej nad povprečjem za predelovalne dejavnosti. Naši člani so v številnih primerih poslovno vodilna slovenska podjetja, ki so razpoznavna tudi v tujini. Velikokrat gre za globalne slovenske korporacije in vodilne izvoznike. Avtomobilska industrija je ena najmočnejših industrij na svetu, še posebno pri tem po kakovosti in ugledu izstopajo evropske tovarne. Prav tako je avtomobilska industrija globalno gledano merilo za splošni tehnološki napredek in je investicijsko izjemno zahtevna panoga. To tudi v prihodnosti zagotavlja tehnološki razvoj celotnih narodov tako na ravni končnih izdelovalcev kot dobaviteljev, vendar le, če v dobave vgrajujejo lastno znanje, ne pa le roke in prostor. Prav po tem je znana slovenska avtomobilska industrija in se razlikuje od nekaterih drugih držav, kjer so veliki proizvajalci vozil postavili tovarne, a domača dobaviteljska industrija nima kaj ponuditi. Zato je dodana vrednost v takšni ponudbi produktov dobaviteljev precej večja.

Koliko bo kriza poslabšala letošnji poslovni izid slovenskih dobaviteljev?

Promet se je v zadnjem četrtletju v povprečju zmanjšal za četrtino. To se mora poznati pri končnem poslovnem izidu, seveda pa je res, da so podjetja temu poskušala odgovoriti z iskanjem notranjih rezerv ter z optimizacijo procesov in stroškov.

V zahodnih medijih se veliko piše, da bodo nekatera močnejša avtomobilska podjetja, kot je na primer Audi, pomagala svojim dobaviteljem. Je kaj takšnega tudi pri nas?

To mi ni znano. Resnično so tisti, ki so bliže končnemu kupcu, v večjih težavah, ker morajo financirati celotno dobaviteljsko verigo navzdol, zato so sami najbolj v likvidnostnih težavah. Bi pa še dodal, da sedanje razmere nujno vodijo iz potrebe konkurenčnosti podjetja v potrebo po konkurenčnosti države. Gre za to, koliko bo država s svojim celostnim okoljem prijazna do kakšne industrijske panoge. Razvojni cikli v avtomobilizmu so daljši, zato bodo dobavitelje avtomobilske industrije iskali predvsem v do njih prijaznih okoljih.

 
       
 
 
 
 
Vse novice iz skupine industrijske kovine:
 
 
     
 
 
 
( 2010-10-13 ) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-10-12 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-07-28 ) - Vir: Financial Express
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-05-24 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-15 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-14 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-02 ) - Vir: Finance
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-28 ) - Vir: Financial Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: The Seattle Times
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Ocenite vrednost zlata v $ do konca leta 2009
pod 500$
500$ - 600$
600$ - 700$
700$ - 800$
800$ - 900$
900$ - 1000$
nad 1000$


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend