Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
Surovine - svetovni megatrend
 
KOMENTARJI - KOLUMNE
 
 
 
Plemenite kovine so dobra naložba
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 

V 7. stoletju pred našim štetjem so trgovci iz maloazijskih primorskih mest uporabljali kot plačilno sredstvo kepice zlata. Preverjena čistina in teža sta bili označeni s punco. Lidijski kralj Aliat (610 - 560 p.n.š.) je dal kovati denar iz elektrona, naravne zlitine zlata in srebra. Njegov znak je jamčil za polnovrednost plačilnega sredstva. Njegov naslednik Krez, ki je vladal med leti 560 in 547 pred našim štetjem, je koval denar iz čistega zlata, imenovan zlati stater. Od leta 560 pred našim štetjem so velike grške mestne države kovale polnovredne srebrne novce. Okrog leta 500 pred našim štetjem so povsod v Sredozemlju uporabljali kovance iz žlahtnih kovin.

Zlato se je ponovno prebudilo 

Cena zlata je v zadnjih desetih letih hitro naraščala. Zlato ima v periodnem sistemu zaporedno številko 79, njegova kemijska oznaka je Au, gostota je 19,32 grama na kubični centimeter, tališče je pri 1064,4 stopinjah Celzija, vrelišče pri 2940 stopinjah Celzija. Letna svetovna proizvodnja je okoli 2520 ton, v zadnjih desetih letih pa so v svetu pridobili približno 25.000 ton zlata. Karat je enota za merjenje mase dragih kamnov in čistosti zlata, pomeni pa delež čistega zlata v 1000 delih zlitine. 999,99 tisočinke pomeni 24-karatno zlato in pomeni čisto zlato, 917 tisočink pomeni 22-karatno zlato, ki vsebuje 22 delov zlata in dva dela druge kovine, 750 tisočink pomeni 18-karatno zlato, 585 tisočink pa 14-karatno zlato. Po podatkih iz letošnjega marca imajo največ zalog zlata ZDA (8133 ton), sledijo jim Nemčija, Mednarodni denarni sklad, Francija, Italija itd.. Slovenija je po teh podatkih na 80. mestu s približno 3,2 tonami zlata.

Že spomladi leta 2007 je tretji na Forbesovi lestvici najbogatejših Zemljanov, Warren Buffett, napovedal, da bo začel vlagati predvsem v zlato, in tako sprožil nov trend preusmeritve naložb najbogatejših v dragocene surovine. Buffett je svojo napoved okrepil s spoznanji, da je zlato v primerjavi z delnicami hranilec vrednosti, da je med drugim zelo učinkovito sredstvo za zaščito pred inflacijo in je nasprotno povezano z ameriškim dolarjem, zato predstavlja valutno varnost. Poleg tega je zlato univerzalno sprejeta valuta in svetovno konvertibilno.

V zadnjih petih letih je cena unče zlata (unča je 31,1035 grama) narasla za več kot 100 odstotkov, največ v primerjavi z drugimi, tako imenovanimi sekundarnimi naložbami, med katerimi sicer prednjačijo nepremičnine in umetnine. Za skokovito rast zlata naj bi bili po navedbah gospodarstvenikov poglavitni krivci samosvoj Iran s svojimi naftnimi rezervami, politična grožnja s ceno sodčka nafte nad 90 dolarji in pa šibkejši ameriški dolar.

Zlatniki in zlate palice


Prvi zlati naložbeni kovanec je bil južnoafriški Krugerand iz leta 1967. Skovali so ga z namenom, da bi lahko tudi navadni državljani posedovali zlato kot trajno vrednost. Južnoafriškemu zgledu so sledile tudi druge države: Kanada s svojim značilnim javorjevim listom (1979), ZDA so v obtok pognale svojo nacionalno maskoto - ameriškega orla (1981), Avstralija pa si je omislila kenguruja (1986). V Evropski uniji in s tem tudi pri nas je najbolj priljubljen naložbeni kovanec Dunajski filharmonik, nominiran bodisi v avstrijskih šilingih, bodisi v evrih. Dunajski filharmonik je edini evropski naložbeni kovanec, kujejo pa ga že od leta 1989.

Zlate ploščice in zlati kovanci 

Zlate ploščice in palice so lepo oblikovani kosi čistega ali skoraj čistega zlata, za katerega vsebnost jamči kovnica, ki mu vtisne žig in serijsko številko. Serijska številka omogoča sledljivost - za ukradeno ali izgubljeno ploščico lahko načeloma dokažemo, da je naša, če je novi lastnik ni pretopil ali drugače uničil oznake. Cena ploščic sledi ceni zlata na Londonski borzi, kupiti jih je običajno mogoče z določeno premijo nad to ceno. Ker so po vsebnosti in teži standardizirane, jih je mogoče tudi kadarkoli prodati, pri čemer je odkupna cena nekaj odstotkov pod prodajno. V nasprotju s ploščicami zlati kovanci, tako zgodovinski kot moderni, običajno nimajo serijske številke in ni načina, da bi dokazali, da je ravno nek konkretni kovanec vaš. Po eni strani je to lahko slabost (če vam oropajo sef...), po drugi pa prednost (zlatniki so povsem anonimna, resnično zasebna naložba).

Kovanci imajo poleg vrednosti, ki jim jo daje zlato, lahko tudi dodatno zbirateljsko - numizmatično vrednost. Pri tistih, ki so delani velikoserijsko in je zanje predvsem pomembna vsebnost zlata, pa velja kot pri ploščicah, da se z njimi trguje v razponu nekaj odstotkov nad ceno zlata. Tako pri zlatnikih kot pri ploščicah velja, da je pri manjših težah pribitek nad ceno zlata višji in obratno.

Zlato ni mrtev kapital

Naložbeno zlato pa se na trgu ne pojavlja samo v obliki kovancev. Največkrat se trguje z zlatimi palicami, ki tehtajo od ene unče do 12,4 kilogramov (400 unč). Vse palice so največje možne čistine in imajo vtisnjen certifikat z vsemi potrebnimi podatki. Na mednarodnih trgih se največkrat pojavlja palica z imenom Good Delivery Bar, ki velja za največjo in najlepšo med vsemi zlatimi palicami. Zato ni nobeno presenečenje, da se zlato v obliki teh palic in njihove teže hrani v centralnih bankah kot zlata rezerva vsake države. LBMA (London Bullion Market Association) določa, da mora imeti Good Delivery Bar čistino najmanj 995 tisočink od tisočih delov zmesi. Minimalna teža takšne palice je 350 unč (približno 10,9 kilograma), maksimalna pa 430 unč (približno 13,4 kilograma). Vtisnjeno mora imeti serijsko številko, znak in ime kovnice ter žig pooblaščenega urada za meroslovje, ki preizkuša čistino palic, ter leto, ko je bila palica kovana. Tudi cena, ki se dnevno objavlja na borzah v ameriških dolarjih za eno unčo zlata, je cena za unčo zlata v taki palici.

Po tej ceni običajno kovnice kupujejo 400-unčne palice, ki jih potem pretalijo in nato naredijo iz njih palice manjših dimenzij, to je od 1 g do 1000 g, ali pa iz njih kujejo različne kovance. Za zlate naložbene kovance velja, da nimajo nikakršne numizmatične vrednosti, morajo pa ustrezati vsem kriterijem, ki so obvezni, da so lahko zlatniki naložbena vrednost. Kovani morajo biti obvezno po letu 1800, biti morajo zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in imeti seveda ustrezno čistino nad 900 tisočink. Dobro je vedeti, da nominalna vrednost, odtisnjena na kovancu, ne predstavlja njegove prave vrednosti.

V sedanjem dinamičnem in globaliziranem svetu fizično zlato ni mrtev kapital, saj se mu cena spreminja iz dneva v dan. Dvig njegove vrednosti strokovnjaki napovedujejo vsaj še za 10 -15 let. Zlato je, tako pravijo eksperti iz v Evropski uniji najbolj merodajne banke za naložbe v plemenite kovine, ABN Amro, s sedežem na Nizozemskem in poslovalnico v Švici, visoko likvidno, tako da se brez težav prodaja kjerkoli, v zadnjem času iz evropskih držav predvsem Kitajcem in Indijcem. Z dviganjem cen nafte raste tudi cena zlata in s padanjem vrednosti dolarja se cena zlata zvišuje.

Z vstopom Slovenije v EU je nakup investicijskega zlata mogoč tudi pri nas in je ugodnejši kot prej, saj ni treba plačati davka na dodano vrednost, ob prodaji pa ne davka od kapitalskega dobička, ali kake druge dajatve. Zadnje čase pa je začel zlatu konkurirati tudi paladij, ki ga imenujejo plemenita kovina moderne dobe, največ pa se ga uporablja v avtomobilski industriji. Z vstopom Slovenije v EU se na novo srečujemo z izrazom »naložbeno zlato«. S tem izrazom so mišljene zlate palice in kovanci najvišje čistine, to je nad 999,9 tisočink, oziroma 24 karatov.

Na Kongresu plemenitih kovin, ki je potekal oktobra 2007 v Cankarjevem domu v Ljubljani, smo slišali, da so plemenite kovine v vsej svoji zgodovini prinašale najvišjo stopnjo vrednosti in varnosti premoženja, saj skozi čas ohranjajo svojo pravo vrednost. Smo v obdobju, ko dobivajo surovine glavno vlogo pri razvoju in napredku sveta. Še nikoli ni svetovno prebivalstvo naraščalo tako hitro, kot narašča zdaj, poraba surovin se iz dneva v dan povečuje, še nikoli se ni svet zadolževal s takšno intenzivnostjo, kot sedaj.  Udeleženci kongresa svetujejo vlagateljem, da se vrnejo v stare čase in več svojih prihrankov namenijo vlaganjem v zlato, srebro in druge plemenite kovine. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil delež zlata v premoženju posameznikov v svetu med 15 in 20 odstotki, danes le še 0,4 odstotka, v Sloveniji pa še manj. Priporočajo, da vlagatelji vsaj 10 - 20 odstotkov vlaganj namenijo v naložbeno zlato in srebro.

Mednarodni finančni svetovalec, g. Bojan Pravica, je več govoril o srebru. Poslušalci smo lahko izvedeli, da je srebro, v nasprotju s prepričanjem mnogih, najbolj redka plemenita kovina, saj je znanih in odkritih nahajališč srebra le še za okoli 12 let. Da je srebro poleg zlata lahko zelo donosno, priča podatek, da je bila donosnost srebra v zadnjih petih letih 190-odstotna. Tisoč unč težko srebrno palico, v lasti šentjurskega podjetja Elementum d.o.o., smo si obiskovalci kongresa lahko tudi ogledali.

Ali menite, da se zgodovina lahko ponovi? Ali menite, da bodo branjevke na trgu svojo solato še hotele prodajati za vsak dan manj vreden denar? Kakšno plačilno sredstvo mislite, da bodo želele?

Dobro obveščeni vlagatelji danes nakupujejo. Kaj pa vi?

Emil Žibert l.r., samostojni premoženjski svetovalec in svetovalec podjetja Elementum; zibert.emil@siol.net

 
       
 
 
 
 
Vsi komentarji:
 
 
     
 
 
 
(2010-03-12) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2009-02-06) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-12-16) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-13) - Avtor: Marko Kocuvan
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-07-22) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-06-05) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-05-12) - Avtor: Pavel Rihtaršič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-28) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-09) - Avtor: Barbara S. Pavlič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-09) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-02-04) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
Surovine - svetovni megatrend
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Ocenite vrednost zlata v $ do konca leta 2009
pod 500$
500$ - 600$
600$ - 700$
700$ - 800$
800$ - 900$
900$ - 1000$
nad 1000$


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend