Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
Surovine - svetovni megatrend
 
KOMENTARJI - KOLUMNE
 
 
 
Korekcije prihajajo - ste pripravljeni?
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 

Kakšno zanimivo gibanje cene zlata v zadnjih par tednih, mar ne? Najprej smo prebijali psihološke meje, od 850 dolarjev za unčo pa vse do 900 dolarjev in 14. marca 2008 je v dnevnem trgovanju padla tudi meja 1000 dolarjev za unčo (31,10 gramov) zlata. Zgodovinski trenutek, ki mu na borznem trgovanju kovin na svetu ni enakega. Sicer tudi takšnega stanja v ekonomiji, gospodarstvu in na finančnem trgu v zgodovini še ni bilo. In tipični odraz trenutnega stanja in finančne krize je cena plemenite kovine.

A vse vlagatelje je kasnejše gibanje postavilo na realna tla, ko se je vnovič uveljavilo pravilo, da po rasti vedno sledi tudi padec. Korekcija je pustošila hudo, saj je v pičlih treh dnevih cena upadla iz 1002,80 dolarja na 937,70 dolarja, v drugi korekciji, ki je sledila, pa se je cena znižala vse do 884,30 dolarja za unčo zlata. Torej, lahko rečemo, kot se je cena skokovito dvignila, tako je tudi naglo padla.

 


Po mnenju analitikov zdaj zlato išče svojo novo odbojno mejo na 900 dolarjih. Najpogostejša pa so vprašanja, ali bo zlato zdaj še raslo, ali smo že na koncu rastočega obdobja za zlato, kaj se pričakuje v prihodnjih letih, itn. Pa poglejmo, kakšno je trenutno stanje in kaj nas še čaka:

1.    Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil, da naj bi prodal kar 400 ton zlata (13 milijonov unč), ker potrebuje sredstva za rešitev iz finančne krize. S tem naj bi pridobili kar 6 milijard dolarjev finančnih sredstev. To je IMF že storil v 70-ih letih prejšnjega stoletja, kar je na takratnem rastočem trendu cene zlata pustilo posledice v obliki večjih korekcij navzdol, a je cena takrat, v desetih letih, kljub prodajam IMF-a, poskočila iz 35 USD/unčo na kar 850 USD/unčo. Torej bomo tudi zdaj priča večjim korekcijam – ergo, nakupnim priložnostim.

2.    IMF je sicer v zadnjem času poln objav. Med drugim so tudi popravili lansko napoved o velikosti posledic ameriške hipotekarne krize. Lani so jih ocenili na približno 100 milijard dolarjev, zdaj so to oceno ˝skromno˝ popravili na 945 milijard dolarjev, nikakor pa ne bodimo presenečeni, če bo na koncu številka še višja. Torej se v zdajšnji situaciji upravičeno postavlja vprašanje, kam bo s svojimi prihranki (kolikor jih bo še ostalo) zbežala masa vlagateljev? V nepremičnine? Na banko? V delnice? V zlato?

3.    Mnenja so enotna, da se svet trenutno spopada z največjo finančno krizo po letu 1929. Ja, prav ste prebrali. Kriza je tako velika, da se prvi možje na IMF-u in FED-u in predsednik združenja svetovnih bank po pomoč že zatekajo k vladam svetovnih držav. Kar je najhuje, je to, da kriza korenini v Ameriki, državi obljubljenih sanj, posledice pa bodo (bomo) čutili davkoplačevalci celega sveta. Ob razmahu krize danes tisoče ameriških družin živi v šotorskih naseljih (po zaplembi hiš zaradi nezmožnosti plačevanje najetega posojila), Amerika objavlja najvišje stopnje brezposelnosti v zadnjih petih letih, gospodarska rast se upočasnjuje, zadolževanje držav in posameznikov pa narašča. Če k temu dodamo še nepredstavljive višine finančnih derivatov (stave in opcijski posli), potem se trenutno svet ne igra le z orožjem za množično uničevanje, kot je dejal Buffet, marveč s tempirano atomsko bombo, ki jo bo razneslo, kot v primeru krize leta 1929. A bo verjetno udarec v letu 2008 večji in bo segel dlje.

4.    Evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve, Joaquin Almunia, je pred dnevi dejal, da bo nepričakovano visoka inflacija v prihodnjih letih najbolj škodovala in pretila srednjemu sloju prebivalstva s povprečnimi plačami. Rečeno drugače, zaslužen papirnati denar je iz dneva v dan vreden manj. A FED (Ameriška centralna banka) se nima namena ustavljati pri obvladovanju inflacije, saj jim je z zniževanjem obrestnih mer bolj pomembno, da rešujejo nastalo krizo in banke, da ne bi, kot je dejal Bernanke, prišlo do morebitnega zloma finančnega sistema. Zato bomo v prihodnosti videli še višjo inflacijo, pred katero prihranki na bankah ali doma nikakor ne bodo varni. K temu dodajmo še, da cene riža in pšenice nezaustavljivo rastejo zaradi vse večjega povpraševanja…

Vsa ta dejstva nas postavljajo v nezavidljivo situacijo. Opaziti gre namreč, da se bodo ˝špekulantje na kratek rok˝ s plemenitimi kovinami lahko tudi opekli. Neizbežno je, da bo cena ob morebitnih prodajah zlata in psihološkem pritisku izrazito nihajoča in se bodo dogajale velike volatilnosti. S tem pa se napovedi o nadaljnjem višanju cene zlata ne spreminjajo. Ravno nasprotno, dr. Marc Faber je napovedal ceno okrog 1.200 dolarjev za konec letošnjega leta, Londonski inštitut GFMS napoveduje ceno med 1.100 do 1.200 dolarjev, tudi UBS in Credit Suisse sta si enotnega mnenja, da bo cena koncem leta 2008 višja od 1.000 dolarjev za unčo. Če k temu dodamo še posledice finančne krize, ki jih danes še ne poznamo, pa bi lahko bila cena gotovo še višja. A nikakor to ni nasvet, da naj bi nekdo do konca leta špekuliral in vložil v zlato s kratkoročnim namenom.

Zato naj obvelja nasvet, da je potrebno v surovinske naložbe vedno vstopati samo z delom premoženja in vedno na dolgi rok. Kajti takšni padci in vmesne korekcije so na dolgoročnem rastočem trendu nekaj povsem normalnega. Veliki padci so se na ceni zlata dogajali tudi med leti 1970 in 1980, ko je zlato poraslo za kar 2.400 odstotkov, ampak je vmes cena zanihala tudi za 30 ali celo 50 odstotkov za več mesecev. Največja neumnost, ki jo vlagatelj v tistih letih lahko storil, se deli na dva dela: da je takrat prodal in da ni dodatno kupil! Isto se lahko zgodi špekulantom na kratek rok tudi v današnjem trendu – da vstopijo z namenom kratkoročne špekulacije, pridejo ravno v korekturo in takoj za tem na kratek rok realizirajo slab, negativni rezultat. Kaj pa pravzaprav imajo kratkoročna nihanja na trgu zlata skupnega z željo stranke, da ohrani del premoženja v zlatu na dolgi rok? Ja, prav malo. Zato je večina kratkoročnih špekulacij (posebej tistih podprtih s posojili) v volatilnem obdobju, ki nas čaka, obsojenih na propad. Vsaka korekcija nudi možnost poceni nakupa – če v trg vstopate dolgoročno.

Na ceni zlata (in tudi srebra) gre v prihodnje pričakovati takšne in podobe pretrese ter umetno povzročene korekcije, kajti vladam, FED-u in IMF-u tako visoke cene zlata gotovo niso v interesu (bolje so te povezave in zasebni interesi opisani v knjigi Zarota srebro, ki jo toplo priporočam v branje). Za vlagatelja, ki se je na podlagi zgornjih argumentov odločil določen del premoženja zaščititi v zlato, pa pridejo v poštev naslednja vprašanja:

- Za koliko časa sem se odločil investirati v zlato?

- Ali bom trenutno korekcijo izkoristil kot izredno nakupno priložnost?

- Kaj je bolj podvrženo manipulaciji centralnih bank – papirnati denar ali zlato?

Vsekakor ne gre zamuditi prihajajočih pričakovanih korekcij, ker korekcije so sestavni del rastočega trenda zlata, ki se še ne bo (kot so mnenja nekateri) kar tako ustavil in končal. Pa saj so ti ˝isti nekateri˝ še pred nekaj časa govorili tudi, da se hipotekarna kriza ne bo razširila na EU in Slovenijo in da inflacija v prihodnosti ne bo visoka ter da slovenski borzni trg nikoli ne bo utrpel padcev. In da Amerika še ni v recesiji. Ja, če človek takole enostransko zastopaš samo subjektivne interese, jim po določenem času kar nekako verjameš, a ne?

Matjaž Štamulak, samostojni premoženjski svetovalec in svetovalec podjetja Elementum

premozenje@gmail.com

 
       
 
 
 
 
Vsi komentarji:
 
 
     
 
 
 
(2010-03-12) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2009-04-21) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2009-02-06) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-12-16) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-13) - Avtor: Marko Kocuvan
 
 
 
 
 
 
 
(2008-10-07) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-07-22) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-06-05) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-05-12) - Avtor: Pavel Rihtaršič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-28) - Avtor: Boris Glavnik
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-25) - Avtor: Emil Žibert
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-10) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-04-09) - Avtor: Barbara S. Pavlič
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-13) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
 
 
(2008-03-09) - Avtor: Matjaž Jereb
 
 
 
 
 
 
 
(2008-02-04) - Avtor: Matjaž Štamulak
 
 
 
 
 
Surovine - svetovni megatrend
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Kako se bo gibala cena nafte v letu 2009
med 60 - 80 USD
med 80 - 100 USD
med 100 - 120 USD
okrog 150 USD
nad 150 USD


Rezultati
 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend