Slovensko
Deutsch
Surovine.si - vaš svet surovin in energije
 
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
 
 
PLEMENITE KOVINE
   
 
 
 
 
 
INDUSTRIJSKE KOVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ENERGENTI
 
 
 
 
 
 
 
 
KMETIJSKE SUROVINE
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
PARTNERJI
 
Prvsi slovenski naložbeni srebrnik
 
Elementum, prodaja in nakup zlata, srebra, platine in paladija
 
Kongres plemenitih kovin in surovin
 
 
     
 

Kakav

Zgodovina kakava sega preko 3.000 let v preteklost. Za Maje in Azteke je bilo drevo kakavovca sveto. Iz njegovih sadežev so izdelovali pijačo, ki je imela pomembno vlogo pri religioznih ritualih. Poleg zlata in dragih kamnov je bil kakav ena od žrtvenih darov za umrle. Maji in Azteki so zrna kakavovca uporabljali tudi kot plačilno in menjalno sredstvo. Čokolada je bila od baroka dalje v Italiji, Franciji in na nemških dvorih poznana in zaželjena, v Angliji so jo poznali tudi meščanski razredi. Ko je Španija leta 1728 izgubila monopol trgovanja s kakavom, so prevzeli kontrolo nad trgom Holandci. V 19. stoletju se je s padcem plemstva in z vzponom meščanstva začasno prekinila tudi era pitja čokolade. Z industrijsko revolucijo se je z "rjavim zlatom" začel dokončni prodor.

Do 15 metrov visok, zimzelen kakavovec raste v tropskem deževnem gozdu. Šele v sredini 18. stoletja je dobil svoje biološko ime >Theobroma cacao< ("Hrana bogov"). Semena kakavovca in iz tega nastali prah je bil poimenovan kakav. Kakavovec potrebuje za svojo rast hranilno bogata tla, temperature nad 16°C in veliko vode, zato lahko uspeva le v deževnih in toplejših tropih med 20° južne širine in 20° severne širine. Rastlina je tudi zelo občutljiva na bolezni in glive.

Razlikujemo približno 20 različnih vrst kakava. Criollo in Forastero uporabljajo za proizvodnjo čokolade. Delež v južni Ameriki nasajene najplemenitejše in najdražje sorte Criollo, predstavlja samo 15% svetovne proizvodnje. Veliko bolj robustnejša sorta Forastero je zasajena v Afriki in se uporablja predvsem pri kakavovih mešanicah. Na kakavovcu zrastejo sadeži po 5 do 6 letih. Samo nekateri od tisočih popkov ene rastline se razvijejo v strok, iz katerih potem pridelujejo kakavova zrnca. Septembra/oktobra je glavna sezona spravila v zahodni Afriki in lahko traja do januarja/marca.

Za proizvodnjo kakava je potrebno zrnca po obiranju posušiti, očistiti in popražiti. Za tem se v posebnih kakavovih mlinih pridela kakavov prah. Za uravnoteženo prehrano je kakav zaradi svojih sestavnih delov (20% beljakovin, 40% ogljikovih hidratov in 40% maščobe) zelo pomemben. Kakav ima poživljajoče delovanje zaradi teobromina, kofeinu podobnega alkaloida.
Za številne dežele v razvoju je kakav pomemben izvozni produkt. Največji pridelovalci so Slonokoščena obala, Indonezija, Gana, Nigerija, Brazilija in Kamerun. Največji uvozniki pa ZDA, Nemčija in Nizozemska. Trg s kakavom reagira v splošnem zelo občutljivo na politična dogajanja v zahodni Afriki, še posebej na Slonokoščeni obali. Tako lahko razmere, ki vplivajo na pridelavo ali izvoz, pomenijo naraščajoče cene.

Najpomebnejši kraj trgovanja s kakavom je v New Yorku, na borzi Board of Trade (NYBOT). Trguje se v kontraktih v centih dolarja na tono in vsebuje 10 ton kakava. Trgovanje na Londonski borzi International Financial Futures Exchange (LIFFE) se je začelo leta 2000. Velikost kontrakta je prav tako 10 ton, trguje se pa z britanskim funtom.

Oglejte si diagrame nihanja cen za kakav.

 
 
 
 
  Ostale kmetijske surovine:
Koruza, Pomarančni sok, Riž, Pšenica, Sladkor, Gradbeni les, Bombaž, Kava
 
     
 
KMETIJSKE SUROVINE - novice, zanimivosti, dogodki
 
 
 
 
 
( 2010-07-28 ) - Vir: Mineweb
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-05-24 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-15 ) - Vir: Ag Web
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-02 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-03-01 ) - Vir: Commodityonline
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: Bloomberg
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-18 ) - Vir: Commodities now
 
 
 
 
 
 
 
( 2010-02-17 ) - Vir: Bloomberg
 
 
 
 
 
 
 
( 2009-08-11 ) - Vir: Žurnal24
 
 
 
 
 
 
 
( 2009-07-30 ) - Vir: zurnal24.si
 
 
 
 
 
 
 
MAIL LISTA
 
 

Vpišite se v našo mail listo in obveščali vas bomo o dogodkih, zanimivostih, naložbah v delnice, sklade ter plemenite kovine.

Za vpis kliknite tukaj...

 
     
 
AKTUALNE CENE v U$D
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
ANKETA
 
Ocenite vrednost zlata v $ do konca leta 2009
nad 1000$ 44.6%
pod 500$ 15.0%
900$ - 1000$ 13.2%
800$ - 900$ 10.4%
700$ - 800$ 8.0%
600$ - 700$ 4.8%
500$ - 600$ 3.9%

Skupno glasov: 2436

 
AKTUALNI DIAGRAMI
 
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR
Zlato - zadnjih 24 ur v EUR

Srebro - zadnjih 24 ur v EUR
Srebro - zadnjih 24 ur v EUR

 
   
Surovine.si - Vaš svet surovin in energije
Impresum | 2008 © All rights reserved - www.surovine.si
Izdelava spletnih strani: Express Design
 
Surovine - svetovni megatrend